Definicija antisocialnosti
Antisocialnost opisuje sklop vedenj, naravnanosti in nazorov, pri katerih posameznik zanemarja ali zavestno krši družbene norme in pravila. Pogosto vključuje pomanjkanje empatije, neupoštevanje pravic drugih, impulzivnost in težnjo k iskanju koristi na račun okolice. Pomembno je razlikovati med splošno antisocialnostjo (bolj širok pojem, ki zajema tudi občasno kršenje pravil) in antisocialno osebnostno motnjo (ASPD), ki predstavlja uradno klinično diagnozo z določenimi jasnimi kriteriji (v DSM-5 ali ICD-10/11).
Kaj je antisocialnost– definicije
American Psychiatric Association: Izpostavlja vztrajno nespoštovanje družbenih pravil in pravic drugih ter odsotnost krivde. V kombinaciji z agresivnostjo, impulzivnostjo in manipulativnostjo se lahko razvije v antisocialno osebnostno motnjo (ASPD).
J. D. Hare (1993): Antisocialnost predstavlja širši vedenjski vzorec, pri katerem posameznik namenoma ali brezbrižno krši pravila, norme in pravice drugih, pogosto ob pomanjkanju empatije in občutka krivde.
Zgodovinski razvoj pojma antisocilnost
V 19. stoletju se pojavi pojem »moralna norost«, ki označuje kršitelje družbenih norm brez znakov duševne bolezni. Na začetku 20. stoletja se kriminologija in psihiatrija osredotočita na kronične prekrške, brezbrižnost do drugih in stalno kršenje norm. Sredi 20. stoletja psihopatija združuje antisocialnost in čustveno hladnost, hkrati pa nastanejo prve definicije sociopatije, ki poudarjajo vpliv okolja. Pozno 20. stoletje prinese standardizacijo antisocialne osebnostne motnje v okviru DSM. Danes antisocialnost zajema širši pojem neskladja z družbenimi normami, raziskave pa se osredotočajo na vzroke, preprečevanje in rehabilitacijo.
Sodobna opredelitev in ključni simptomi
Sodobna opredelitev antisocialnosti poudarja vztrajno kršenje družbenih norm in pravil, pri čemer posameznik zavestno ali brezbrižno ogroža varnost, pravice ali dobrobit drugih. Ne gre zgolj za redke prestopke, temveč za ponavljajoč se vzorec vedenja, ki pogosto vključuje odsotnost empatije, iskanje koristi na račun okolice in visoko stopnjo impulzivnosti.
Ključni simptomi antisocialnosti:
- Vztrajna brezbrižnost do posledic
- Ponavljajoče se kršenje pravil ali zakonov
- Impulzivnost
- Nizka ali odsotna empatija
- Pomanjkanje krivde ali kesanja
Antisocialnost pomeni trdovratno kršenje pravil, brezbrižnost do drugih in pomanjkanje empatije.
Razlika med antisocialnim in asocialnim vedenjem: Antisocialno vedenje neposredno škoduje drugim (npr. kriminal), medtem ko asocialno vedenje ne vključuje škodovanja, ampak zgolj odstopanje od družbenih norm (npr. brezdelje).
Antisocialna osebnostna motnja (APD) po DSM-5
Antisocialna osebnostna motnja je motnja, opisana v Diagnostičnem in statističnem priročniku duševnih motenj, 5. izdaja (DSM-5), kot dolgotrajni vzorec neupoštevanja in kršenja pravic drugih.
Diagnoza temelji na naslednjih kriterijih:
- Trajen vzorec neupoštevanja in kršenja pravic drugih, ki se pojavlja od 15. leta starosti in kaže na:
- neprilagajanje družbenim normam z neupoštevanjem zakonov in ponavljanjem kaznivih dejanj;
- prevare, kot so pogosto laganje, lažno predstavljanje ali sleparjenje drugih za dosego lastnih koristi ali zadovoljstva;
- impulzivnost ali pomanjkanje načrtovanja;
- razburljivost in agresivnost, ki se odraža v pogostih pretepih ali napadih;- nepremišljenost, ki ogroža varnost sebe in drugih;
- neodgovornost, ki se kaže v ponavljajoči nedoslednosti v službi ali nespoštovanju finančnih obveznosti;
- pomanjkanje občutij krivde in brezbrižnost ob povzročanju škode, zlorabi ali tatvini;
- Oseba je stara vsaj 18 let.
- Razvidne so motnje vedenja, ki so se pojavile pred 15. letom (agresija do ljudi in živali, uničevanje stvari, laži, tatvine in resno kršenje družbenih pravil, kot so npr. uhajanje od doma, pogosti izostanki iz šole). D. Antisocialno vedenje ni posledica shizofrenske ali rnanične epizode.