Prispevek predstavlja nekatera novejša pojmovanja in raziskave antisocialne oz. psihopatske motnje osebnosti, diagnostične kategorije, kije še vedno ena najbolj nejasnih in spornih v psihiatriji in klinični psihologiji. Po drugi strani pa so prav antisociaIne in/ali psihopatske osebnosti najpogosteje vpletene v nasilna kazniva dejanja, saj že njihove primarne značilnosti povečujejo možnost antisocialnega in kriminalnega vedenja. Dosedanje psihiatrične klasifikacije niso izpolnile pričakovanj po jasni opredelitvi teh pojavov, saj pripisujejo preveliko težo samemu (antisocialnemu) vedenju, ne pa osebnostnim potezam, na katerih vedenje temelji. Hare in sodelavci (1991) so ugotovili, da je treba ločevati med antisocialnostjo in psihopatijo, številni drugi avtorji pa opozarjajo na močne povezave med različnimi osebnostnimi motnjami. Tako še vedno ne moremo zadovoljivo pojasniti, katere so tiste ključne značilnosti, ki v določenih psihosocialnih okoliščinah privedejo do kršenja družbenih norm in nasilnega vedenja pri konkretnem, osebnostno motenem posamezniku. To kaže na nujnost sprememb v pojmovanju in klasificiranju motenj osebnosti, pri čemer bi lahko namesto kategorialnemu namenili več pozornosti dimenzionalnemu modelu opisovanja osebnosti, dinamičnim interakcijam med posameznimi osebnostnimi značilnostmi, pa tudi interakcijam med osebnostjo in socialnim okoljem